Za onesnaževanje okolja se smatra vse, kar vpliva na ekosistem in spreminja njegovo delovanje. Čeprav se hidroelektrarne povečini smatrajo kot poceni oz. obnovljiv vir energije, pa imajo svoje negativne posledice, ki niso tako široko poznane. O njih se praktično ne govori s strani “mainstream” medijev.

Reke so omogočile nastanek civilizacij in negujejo življenje, ki se ob njih dogaja oz. razvija. Danes, ko ljudje ne živimo tako v stiku z naravo, pa njihov pomen reduciramo in v njih vidimo le priložnost za pridobivanje “poceni” energije. Vse ostale dejavnike, na katere vplivajo pa (tudi nehote) zanemarjamo. V tej objavi si lahko ljubitelji narave in aktivnosti v njej preberemo, kaj za okolje, za naravo, človeka in žival sploh pomeni izgradnja hidroelektrarne in iz nje sklepamo, 

Problematiko pojasnjuje Anton Komat:

Evropa je imela od leta 1999 do 2004 odlično komisarko za okolje, Švedinjo Margot Wallstrom, imela je vso podporo komisarja Romana Prodija. Takrat se je še dalo. Njen slogan je bil: »Evropske reke bodo tako čiste, da bodo otroci v njih lahko plavali in to vodo tudi pili.« Finančno je podprla tudi raziskave hormonskih motilcev, med njenim mandatom sta bila sprejet EHAP (EU Health Action Plan) in previdnostno načelo. Do takrat je moral državljan dokazati korporacijam, da je kemikalija nevarna, ona pa je to obrnila in v previdnostnem načelu definirala, da je vsaka kemikalija nevarna, dokler ni dokazano, da je varna. Prišel je seveda kontra udar kemične industrije, prišel je Barosso in najprej odstranil »motečo« komisarko, najpopularnejšo med vsemi, premestil jo je na nepomembno uradniško mesto, ter celotno okoljsko in tudi zdravstveno politiko EU obrnil v prid korporacijam. (Vir)

Vplivi hidroelektrarne na okolje

Hidroelektrarne v okolje sproščajo emisije metana in CO2

Rezervoar vode hidroelektrarne sprošča velike količine ogljikovega dioksida in metana v okolje. Območje okoli jezu je napolnjeno z vodo. Rastline in drevesa v njih začnejo gniti in razpadejo na drug način, brez uporabe kisika. Ta tip razgradnje povzroča sproščanje večje količine metana in ogljikovega dioksida, kar povečuje onesnaževanje v okolju.

Hidroelektrarne uničujejo življenjski prostor

Postavljanje velikih jezov uničuje življenje okoli njih. Okolje v bližini hidroelektrarn je poplavljeno. Ljudje, ki živijo v bližini se morajo preseliti, življenje živali in rastlin pa je uničeno.

Stroški postavitve hidroelektrarne

Čeprav je pridobivanje energije z vode zastonj, pa so proizvodnja in gradnja jezu ter namestitev turbin je zelo drage, kar je tudi razlog, da se podjetja v večji meri ne odločajo zanje. Visoke stroške predstavlja tudi vzdrževanje.

Omejena uporaba

Hidroelektrarna za svoje delovanje in pridobivanje energije potrebuje ogromne količine vode, ki se shranjuje v rezervoarjih. Zadostnost teh količin za nemoteno obratovanje je odvisno tudi od padavin. Naravni sistem vodnega toka je tako spremenjen in se posledično več vode zadržuje v rezervoarjih, manj pa je je na razpolago za ljudi.

Vplivi na kmetijstvo

Hidroelektrarne spremenijo količino, kvaliteto in temperaturo vode v strugah. Omenjene spremembe vplivajo na kmetijstvo in pitno vodo.

Medtem ko voda teče skozi jez se v njem zbira dušik, ki poškoduje in tudi ubija ribe. Tako lahko vpliva na razmnoževanje rib in uničuje celotne vrste rib.

Obnovljiva energija in toplogredni plini

Hidroelektrarne torej pomenijo uničenje ekosistemov, kjer se jih pač postavi, predvsem pa pomenijo, da je na razpolago manj vode za druge namene, za ljudi, živali in rastline, ki v bližini živijo. “Postavitev hidro-elektrarn na vseh Evropskih rekah” pomeni prav to, da bo tista voda namenjena proizvodnji energije in ne čemu drugemu, npr. kmetijstvu, uživanju, ekosistemu, ipd.

Danes svetovni odtis toplogrednih plinov za proizvodnjo električne energije znaša 31%, medtem, ko za vsa vozila (avtomobili, ladje, letala, železnica) znaša 14%, 16% za kmetijstvo in 19% za gozdarstvo (vir: EPA). Pri tem je pomemben podatek, da je delež Evrope bistveno nižji, v primerjavi z Afriko, Azijo in Indijo, tam je vse krat-sto. Težava Evrope je npr. ta, da 48% elektrike pridobiva s pomočjo termo-elektrarn, obenem pa spodbuja, še povečevanje proizvodnje le-te na enak-obstoječ način, torej v glavnem s termoelektrarnami.

Noben od načinov s katerim sedaj pridobivamo električno energijo, ni brez posledic. Vsak od njih ima svoj vpliv na okolje, v takšnem ali drugačnem smislu. Zanimivi so sicer novi načini, ki naj bi pridobivali električno energijo s pomočjo plimovanja in valovanja morja (“tidal energy” in “wave energy”), a je tudi za take načine potreben poseg v naravo, obenem pa vzpostavitev takih sistemov zahteva sredstva.

Viri:

• Poskus privatizacije reke/vode v Turčiji
• Poskus privatizacije reke na Filipinih
• Pravno ozadje področja
• https://en.wikipedia.org/wiki/James_Bay_Project#Environmental_impacts
• https://www.quora.com/How-does-hydroelectric-power-cause-pollution
• http://www.ucsusa.org/clean_energy/our-energy-choices/renewable-energy/how-hydroelectric-energy.html#.V9e91ZiLS00
• http://www.hydroquebec.com/sustainable-development/documentation-center/mercury-reservoirs.html
• http://energyinformative.org/wave-energy-pros-and-cons/
• https://www.youtube.com/watch?v=qICMqYR2nd8