Proizvajalci “outdoor” oblačil opisujejo dihanje in nepremočljivost na dva načina. Prvi je podatek, v milimetrih (mm), ki kaže, kako nepremočljiv je material, drugi pa se meri v gramih(g) in sicer, koliko gramov vodne pare lahko prodre skozi kvadratni meter(m2) tkanine od notranje na zunanjo plast v času 24-ih ur. 

V gradbeništvu imajo pravzaprav vsak gradbeni material podatke, t.i. izjave o lastnostih. Tako lahko pri gradnji nekega objekta točno izračunamo, koliko materiala potrebujemo, kakšno debelino, da bomo dosegli dovolj visoko trdnost objekta, dihanje in izolativnost. V outdoor industriji pa so te meritve vsaj za uporabnike nove. Hkrati pa zaradi pojava novih tehnologij te še nastajajo. Tako nekako bi veljalo za vodni stolpec.

Točneje se nepremočljivost materiala meri tako, da se na tkanino postavi kvadratno cevko, ki ima znotraj dimenzije 2,54 cm x 2,54 cm, kar je en palec in se jo polni z vodo, dokler ta ne prodre skozi tkanino. Zadnja najvišja številka, preden tkanina spusti, je vodni stolpec.

Več o šotorih in materialih za šotore si preberite v vodiču za nakup šotora

Dihanje je podatek, ki nam pove, koliko pare bo prešlo skozi material. Meri se paro v gramih, ki v 24-ih urah preide skozi kvadratni meter tkanine. Če v tem času skozenj preide 20000 g pare, potem bo na oblačilu naveden podatek 20 000 g (/m2/24 h).

Pri tem je pomemben tudi podatek, da se vodni stolpec in dihanje lahko merita na samem materialu, preden je ta uporabljen v določenem končnem izdelku (oblačilu, jakni, šotoru), ali pa na končnem izdelku. Razlika v podatku je velika. Končni izdelek ima namreč šive oz. spoje, žepe in zadrge, ter druge dodatke in obdelave, ki tako vodni stolpec, kot samo dihanje bistveno znižajo. Zato dejanski vodni stolpec v večini primerov nikoli ni podan za končni produkt, temveč za nepremočljivo membrano kot tako. Redki proizvajalci pa na svojih izdelkih podajajo podatke o nepremočljivosti in dihanju, ki se nanašajo prav na te izdelke in ne na nepremočljivo membrano. Zato ni tako pomembno, katero membrano ima vaš izdelek, temveč to, kako je ta implementirana vanj. Preširoki lepilni trakovi pod šivi, preveč šivov in zadrg, neprimerna toplotna obdelava oz. spojitev z drugimi materiali lahko zelo močno vpliva na samo membrano in njeno delovanje.

Najbolj problematični končni izdelki za uporabo nepremočljive membrane so rokavice in čevlji, ki imajo navadno veliko količino šivov in spojev na relativno majhni površini.

Koliko nepremočljivosti pomeni določen vodni stolpec?

Kako izbrati pravi vodni stolpec?

Težko je odgovoriti vsem, a v grobem lahko za občutek uporabite spodnjo razlago, sploh, če se šele orientirate glede tega, kakšen tip nepremočljivega oblačila kupujete.

Vodni stolpec do 10 000 mm je primeren npr. za smučarska oz. snowboard oblačila (jakne), za uporabnike, ki nameravajo izdelek uporabljati, ko ni padavin. To je primerna zaščita “za prvo silo” in veter, a pri takem vodnem stolpcu, v praksi, še ne govorimo o nepremočljivosti. Ker po navadi oblačila s takim vodnim stolpcem bolje dihajo, so dobra tudi za tekače in vse, ki postavljajo dihanje na prvo mesto.

Vodni stolpec med 10 000 in 20 000 mm je neka osnova za nepremočljivo oblačilo. Primeren je za vse, ki želijo, da oblačilo prenese tudi uro ali dve padavin. Obenem taka oblačila predstavljajo tudi sorazmerno dobro paro-prepustnost, zato so dober kompromis za nekoliko bolj aerobne aktivnosti, npr. bolj hitre pristope, turno smučanje ipd.

Vodni solpec nad 20 000 oz. 30 000 mm je primerno za “delo na terenu”, za tiste, ki morajo biti in ostati zunaj, ne glede na pogoje.

Pri vsem navedenem pa je potrebno vedeti, pri izdelku, na kakšen način podani podatki, ki so na izdelku napisani. Ali se nanašajo na izdelek ali na membrano oz. tkanino in kako je sploh narejen končen produkt, kakšni so šivi in spoji, kakšne zadrge, koliko je spojev, kakšni so premazi izdelka ipd.

Fotografije:

thenorthface.com/

pixabay.com